Omemba: Ivo Svetina

»pesniku smrti in rapsodu življenja«

»Kako je na dnu duš, pa kljub časovni razdalji na nekaterih mestih zvenijo, kot bi bila zapisana za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti.«

»Igra je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju.«

»Igro, ki jo je napisal in režiral, odlikujejo sproščen humor, bogata domišljija in duhovit dialog.«

»Morda pa vrlina ni vrlina, morda le veščina, da se z golimi rokami dotikam plamena, v katerem izginjajo poslednji poljubi: z njimi si moje srce spremenil v plašno in pohotno žival.«

»Ko te ljubim, sem plamen, nič religioznega ni v tej prispodobi, le moje neutolažljivo hlepenje, da se me dotakneš, da me slečeš, da mi slečeš še kožo, vsak njen centimeter poznaš, zato veš, kje se duša stika s poltjo, kje je znoj jok srca /…/«

»Zakaj opoldne tako težko rodim pesem? Ker ni nikjer nobenih senc? Ker svetloba požre vso milino, vse temne kotičke, kjer se lahko skrijem, da me ni in da tudi tebe ni.«

»Če bo kdo želel spoznati nemogočo ljubezen, bo morda našel knjigo mojih pesmi, tvojih otrok; kot biseri so, si dejal, ko si mi laskal. In temu se bo reklo posmrtna slava … častite jo, pesnico, ki ni znala ljubiti brez pesmi … pesniti brez ljubezni …«

»si bo mandat zapomnil kot član društva in kot tisti, ki je bil pet let na čelu društva.«

»ni prispeval k novim oblikam delovanja društva, ki pa ga zapušča urejeno in finančno dobro stoječe.«

»Mandat si bom zapomnil kot član društva in kot tisti, ki je pet let bil predsednik. Nisem prispeval k novim oblikam delovanja društva.«

»Zapuščam društvo kot urejeno in finančno dobro stoječe.«

»Nestrinjam se z odnosom, ki ga država izkazuje do DSP-ja.«

»Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo . . .«

»Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?!«

»Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«

»da je pisanje pesmi, takrat, ko žena spi in bi moral biti ob njej, znamenje vrhunske sebičnosti«

»Kje je tu smisel življenja? ... Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo … Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?! ... Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«

»To nikakor ni zdravilo, to so nabrekle, patetične besede.«

»kar najbolj ustrezna prispodoba negotovega, radostnega, čudovitega življenja, ki ga lahko upihne že nekoliko močnejši veter«

»Zdaj se sprašujemo, vnuki humanistov, / zakaj se meč ni spremenil v snežno perut, / krožečo nad oltarjem večne pomladi.«

»ni, ne med pesniki, ne med vojščaki, / še manj med zvermi, kopenskimi živalmi / in pticami, nikogar, ki bi si ne želel / zboleti od ljubezenskega hrepenenja.«

»Bo bolj odločno in jasno zavzel stališče do dogodkov.«

»Da je klima v državi slaba.«

»Nismo mogli sprejeti nobenega jasnega sklepa, veljajo pa opozorila, da je vendarle treba motivirati državljane.«

»Niti strokovnjaki, ki morajo imeti besedo, ne smejo po ukazu predsednika vlade nič reči.«

»27. april sramota od proslave.«

»Gre za dom v tujini in tujino doma.«

»Kurji pastir je 'proza spomina' letošnjega velikega Prešernovega nagrajenca.«

»Sem le popotnik k zahodnoindijskim obalam od Goe proti Trivandrumu, zato je moje besedišče skromno.«